Ob svetovnem dnevu voda predstavljeni rezultati dodatne raziskave slovenskih ledenikov

Krčenje ledenikov je slikovita ponazoritev posledic podnebnih sprememb. Še posebej občutljivi nanje so manjši ledeniki na robu Alp, med njimi obe slovenski ledeniški zaplati, preostanka nekdanjih pravih ledenikov. Obstoj obeh ledeniških krp omogočajo izrazita senčna lega, občasne nadpovprečno snežne sezone in sneg, ki ga prinesejo na površje ledenika snežni plazovi in veter.

Ledeniki so zrcalo porušenega naravnega ravnovesja
Dr. Oto Luthar, direktor ZRC SAZU, je poudaril: »Proučevanje slovenskih ledenikov je najdlje časa stalno potekajoči raziskovalni projekt v Sloveniji, ki se že od leta 1946 izvaja na Geografskem Inštitutu Antona Melika (GIAM) ZRC SAZU. Ledeniki so eden od naravnih pojavov, ki nazorno zrcalijo porušeno naravno ravnovesje. Za ohranitev ledenikov moramo zaustaviti rastoče temperature ozračja. Vse več je dokazov o vpletenosti človeka in njegove paradigme stalne rasti na planetu z omejenimi možnostmi. Takšen model je za človeštvo dolgoročno nevzdržen, zato je potreben nov družbeni konsenz. Podpora oziroma sodelovanje gospodarske družbe in javnega raziskovalnega zavoda je nazoren primer in nesporen dokaz obojestranskega poslanstva na področju trajnosti in družbene odgovornosti ter ozaveščanja o posledicah podnebnih sprememb in nujnosti prilagajanja vseh segmentov družbe. Poleg uspešnega delovanja lahko na tak način prispevamo k večji kakovosti življenja širše družbene skupnosti in lokalnega okolja.«

Površina, debelina in prostornina ledenikov pod Triglavom in Skuto v zadnjih desetletjih upadajo. Stagnacija ali rast sta praviloma le prehodnega značaja. Taljenje ledenikov je neposredna in vsem dobro vidna in razumljiva posledica podnebnih sprememb, je izpostavil mag. Miha Pavšek, vodja raziskovalne ekipe GIAM: »Povprečna temperatura talilne sezone med majem in oktobrom se od leta 1955 viša. V letu 2022 smo s 6,1 stopinje Celzija že četrtič v zadnjem desetletju izmerili novo rekordno vrednost, ki je kar za pol stopinje Celzija presegla prejšnjo najvišjo iz leta 2019. Zgovorno je dejstvo, da so na prvih 12 mestih od 68 talilnih sezon izključno leta v tem stoletju. Temperatura talilne sezone se vsako desetletje tega stoletja dvigne za 0,4 °C. Dejstva, da sta zadnja desetletja redilna in talilna doba ledenika enako dolgi, to je polletni – ob začetku meritev je trajala prva osem, druga pa štiri mesece – ter sorazmerno nizka nadmorska višina in lega na skrajnem jugovzhodu Alp, še posebej zaznamujejo krhko ravnovesje njunega obstoja.«

Del širšega raziskovalnega projekta je tudi dodatna neodvisna raziskava z vzorčenjem, analizo in georadarskimi meritvami, ki jo je z donacijo GIAM ZRC SAZU-ju podprla Pivovarna Laško Union (PLU). Vzorci obeh slovenskih ledenikov so bili uspešno odvzeti v začetku novembra 2021 in konec avgusta 2022. Uporaba georadarja je omogočila vpogled v »drobovje« ledu, zaradi česar so lahko določili, kje je led najdebelejši in to upoštevali pri odvzemu ledenih vzorcev. Ugotovitve nadaljnjih analiz in meritev so ponudile edinstven vpogled v vremensko in podnebno zgodovino tega dela Alp in tukajšnjih visokogorskih pokrajin. Donacija je omogočila tako domače kot tudi čezmejno mreženje raziskovalcev ledenikov.

Dr. Matej Lipar, vodja projekta Preučevanje slovenskih ledenikov na GIAM je predstavil rezultate meritev in analiz ter izhodišča za nadaljnje raziskave: »Doslej nismo poznali starosti ledu, sedaj pa vemo, da led vsekakor presega starost 70 let in verjetno izvira iz male ledene dobe. S tem mislimo na hladnejše obdobje med sredino 15. in koncem 19. stoletja, led pa tako predstavlja paleopodnebne podatke pred začetkom obdobja modernih inštrumentalnih meritev Prav tako smo ugotovili, da je večina ledu »zbežala« v jame, zato smo uspešno vzorčili tudi led v eni izmed jam. Krčenje ledu je na nekdanji podledeniški kamnini razkrilo karbonatne sedimente oziroma karbonatno skorjico, ki lahko nastane samo na površju, prekritem z debelejšo plastjo ledu. Lahko rečemo, da v sebi skrivajo arhiv Triglavskega ledenika iz obdobja zadnjih 12.000 do 23.000 let, zato skupaj z laboratoriji iz Avstralije in Slovenije nadaljujemo analize na detajlni ravni atoma, da iz njih pridobimo čim več podatkov našega preteklega okolja.«

Misija osveščanja uspešno zaključena
Dodatna raziskava slovenskih ledenikov je tudi del širše pobude 'Beli vrhovi' blagovne znamke Laško, s katero si v PLU prizadevajo za zaščito in ohranjanje gorskih habitatov. »Misija: Triglavski ledenik v Peking je edinstven projekt, ki smo ga pod okriljem blagovne znamke Laško zasnovali v sodelovanju z Olimpijskim komitejem Slovenije in projektnimi partnerji. Sporočilo projekta o posledicah podnebnih sprememb in nujnem ukrepanju je doseglo slovensko in tujo javnost. Projekt je osvojil nagradi SPORTO 2022 in Best of Europe 2023. Največji uspeh naših prizadevanj pa bo vsak prihodnji korak, ki ga bomo kot posamezniki naredili v smeri bolj trajnostne prihodnosti za vse nas. Le skupaj lahko ohranimo kraljestvo Zlatoroga,« je pozval Urban Kramberger, manager blagovne skupine Laško v PLU.

Zaključni dogodek s predstavitvijo rezultatov zaokrožuje projekt Misija: Triglavski ledenik v Peking, ki je nastal na pobudo PLU in v soorganizaciji z Olimpijskim komitejem Slovenije – Združenjem športnih zvez (OKS). Namen projekta je bil ozaveščati o globalnem segrevanju, njegovih uničujočih posledicah za okolje, življenje in obstoj zimskih športov ter spodbuditi ljudi k majhnim spremembam življenjskih navad za ohranitev planeta.

Matic Švab, namestnik generalnega sekretarja in poslovni direktor na OKS, je povedal: »Izjemno pomemben projekt za olimpizem, vesel sem, da ga je kot primer dobre prakse prepoznal tudi Mednarodni olimpijskimi komite, nas na Olimpijskem komiteju Slovenije pa je vzpodbudil, da smo ustanovili Komisijo za trajnost v športu, ki jo vodi Alja Brglez, hkrati pa smo začeli tudi s pripravo trajnostne strategije.«

Ledeniki tudi pomemben vir pitne vode v gorskem svetu
Udeleženci dogodka so si ogledali predpremiero dokumentarnega filma Podrta gora iz serije Gora ni večna v produkciji TV Slovenija. Premiera filma bo na sporedu 29. marca 2023 ob 17.15 na TV Slovenija 1.

Dogodek s predstavitvijo rezultatov je simbolično potekal na svetovni dan voda. Ostanki ledenikov, snežišč in snežnih plazov so še posebej pomemben vir pitne vode v času poletnih suš. Njihovo popolno ali zgodnejše izginotje vpliva tudi na vodno bilanco, zaradi česar imajo nekatere planinske koče težave z vodooskrbo. Na dogodku so bili razstavljeni tudi predmeti – steklenica, hladilna skrinja in ledni vrtalnik –, ki so služili za odvzem in transport vzorčnega ledu v okviru dodatne raziskave. Predmeti bodo skupaj z ledeniško vodo s Triglavskega ledenika razstavljeni v Slovenskem planinskem muzeju v Mojstrani kot del tamkajšnje stalne razstave.

Proučevanje slovenskih ledenikov se nadaljuje. Med drugim sta se aktivnostim raziskovanja pod okriljem projekta IAEA pridružila Inštitut Jožef Štefan in Inštitut za jedrske raziskave (Debrecen, Madžarska).

Več o projektu Misija: Triglavski ledenik v Peking TUKAJ.
Video predstavitev projekta (v angleščini): TUKAJ.