Prvi rezultati raziskave slovenskih ledenikov in 16.000 novih dreves – to je zelena zapuščina Misije: Triglavski ledenik v Peking

Pivovarna Laško Union in Olimpijski komite Slovenije – Združenje športnih zvez (OKS) sta v sodelovanju z družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG) včeraj na Pokljuki posadila 1.450 sadik različnih drevesnih vrst. S to jesensko akcijo se je zaključilo večmesečno sajenje dreves pod okriljem projekta Misija: Triglavski ledenik v Peking. V Kočevski Reki, Trnovskem gozdu in na Koroškem je sadnja potekala v spomladanskem času, skupaj pa so slovenski gozdovi na vseh štirih lokacijah bogatejši za 16.000 dreves. Medtem so znani tudi že prvi rezultati analize Triglavskega ledenika in ledenika pod Skuto, ki jo je z donacijo podprla Pivovarna Laško Union in je namenjena financiranju poglobljene raziskave z vzorčenjem, analizo in georadarskimi meritvami na obeh ledenikih v obdobju 2021 – 2023.

Spomnimo, projekt Misija: Triglavski ledenik v Peking je nastal na pobudo Pivovarne Laško Union v soorganizaciji z Olimpijskim komitejem Slovenije. Namen projekta je ozaveščanje o globalnem segrevanju, njegovih uničujočih posledicah za okolje, življenje in obstoj zimskih športov. V sklopu projekta je tako del vzročnega ledu Triglavskega ledenika – Toli – podal na predvidoma 13.000 kilometrov dolgo cestno popotovanje do Kitajske. Po cesti je nato prepotoval več kot 11.500 kilometrov iz Mojstrane do Rusije in nato z letalom poletel do Pekinga, kjer so v začetku leta 2022 potekale zimske olimpijske igre. Po dogodku je Toli v obliki staljene ledeniške vode postal del razstavljene zbirke predmetov Slovenskega planinskega muzeja v Mojstrani. Pomemben delež k projektu sta prispevala častna pokrovitelja, predsednik Republike Slovenije Borut Pahor in monaški princ Albert II.

Misija in z njo povezano pogozdovanje sta del širše pobude 'Beli vrhovi' blagovne znamke Laško, s katero si v Pivovarni Laško Union prizadevajo za zaščito in ohranjanje gorskih habitatov. Med drugim so v podjetju novembra 2021 z donacijo podprli Geografski Inštitut Antona Melika ZRC SAZU (GIAM) pri izvedbi dodatne neodvisne raziskave Triglavskega ledenika, ki bo nadgradila spoznanja tekoče raziskave v okviru projekta Preučevanje slovenskih ledenikov. V okviru te podpore so na geografskem inštitutu, ob pomoči številnih drugih domačih in tujih raziskovalcev in sodelavcev, konec letošnjega poletja že zaključili obsežne meritve in vzorčenja. 

Vodja raziskovalne ekipe Geografskega inštituta Antona Melika mag. Miha Pavšek je prve rezultate meritev na obeh ledenikih pod Triglavom in Skuto povzel: »Oba ledenika sta se v letu 2022 močno skrčila in stanjšala, k čemur je pripomogla neugodna kombinacija za njihov obstanek pomembnih snežnih in temperaturnih razmer. Vzorci snežne odeje, starega snega, firna, ledu in izpod ledenikov odtekajoče vode (lednica) so bili v začetku jeseni predani v nadaljnjo obdelavo, natančneje v posebne analize, preiskave in datacijo, prek katerih bomo dobili še boljši pogled v vremensko in podnebno zgodovino tega dela Alp in tukajšnjih visokogorskih pokrajin. Prav te so med najbolj ranljivimi in kot take najbolj občutljive na podnebne spremembe, zlasti na tiste, ki posledica globalnega segrevanja ozračja. Snežna sezona 2021/22 in talilna doba 2022 nista bili naklonjeni ledeniškima krpama pod Triglavom in Skuto, kjer še vztrajata ostanka nekdanjih pravih ledenikov. Še naprej se manjšata, tanjšata ter krčita, zato lahko jima grozi izginotje, z njim pa tudi dragocena voda, ki napaja bližnje planinske koče in dolinske izvire.« 

Da bi z zasaditvijo dreves izničili ogljični odtis potovanja koščka Triglavskega ledenika, se je projektu pridružila družba SiDG, ki gospodari z gozdovi v lasti države. Cilj partnerjev projekta je bil za vsak prevoženi kilometer posaditi po eno drevo in s tem okolje razbremeniti za večkratnik količine izpustov, nastalih s projektom. Ambiciozen cilj je bil presežen: od prvotno načrtovanih 13.000 sadik so udeleženci na štirih lokacijah posadili 16.000 mladih dreves:

- v Kočevski Reki so aprila prostovoljci, med katerimi so bili tudi biatlonci, košarkarji in rokometaši, posadili 3.750 sadik smreke, 300 sadik gorskega javorja in prav toliko češenj;

- v Koprivni so udeleženci posadili po 3.000 sadik bukve in macesna ter po 400 sadik gorskega javorja, jerebike in češnje;

- v Trnovskem gozdu so se sajenju pridružili domačini in šolarji, ki so pomagali posaditi 2.300 mladih smrek in 700 bukev;

- na Pokljuki so sodelavci iz OKS, Pivovarne Laško Union in SiDG, prostovoljci iz Športnega društva Pokljuka in glavni obraz cestnega potovanja delčka ledenika Ciril Komotar posadili  800 macesnov, po 200 sadik jelke, gorskega javorja in bukve ter 50 sadik jerebike.

S sadnjo različnih drevesnih vrst se vzpostavljajo gozdovi, ki bodo bolj odporni na posledice podnebnih sprememb in namnožitve podlubnikov. Sadnja »olimpijskega gozda«  je bila sicer izvedena na podlagi odločb Zavoda za gozdove Slovenije, sadike pa so bile tudi ustrezno zaščitene pred objedanjem divjadi  in obeležene za lažje izvajanje obžetev v prihodnjih letih, dokler mlada drevesca ne bodo dovolj močna. 

Projekt Misija: Triglavski ledenik v Peking bo sklenil poln krog spomladi 2023, ko bodo znani končni rezultati analize ledenikov pod Triglavom in Skuto.