Sodelavci Pivovarne Laško Union in športniki združili moči za zeleno zlato

Petrovče, 24. april 2020 – Pivovarna Laško Union je organizirala prostovoljno delovno akcijo v pomoč hmeljarjem, ki jim zaradi aktualnih razmer epidemije in pandemije Covid-19 primanjkuje sezonskih delavcev. V dvodnevni akciji, ki je potekala 23. in 24. aprila na šestih kmetijah v Savinjski dolini, je sodelovalo 45 sodelavcev PLU in več kot 40 športnikov – sponzorirancev podjetja.

Devetdeset udeležencev prostovoljne delovne akcije Pivovarne Laško Union (PLU) je v 1.250 urah v dveh dneh na šestih kmetijah v Savinjski dolini pripravljalo hmeljišča na sezono. Na izbranih hmeljskih poljih so pod skrbnim vodstvom hmeljarjev okopavali zemljo in v zemljo pritrjevali vrvice, ki bodo v prihodnjih tednih predstavljale hmelju oporo. Na ta način so prispevali, da bo hmelj, ki se sadi najkasneje do 15. aprila, uspešno izkoristil tudi letošnjo sezono in dozorel do konca avgusta oz. septembra, odvisno od sorte.

Janez Oset, predsednik Hmeljarske zveze Slovenije, je izrazil navdušenje nad delovno akcijo pivovarjev in športnikov: “Vsako leto približno 800 tujih sezonskih delavcev pomaga pri pripravi hmeljišč za sezono. V letošnjem letu je bilo to zaradi izrednih razmer onemogočeno. V imenu vseh pridelovalcev hmelja izrekam iskreno zahvalo državi, poslovnim partnerjem in vsem prostovoljcem, ki nam priskočijo na pomoč v tej stiski. Verjamem, da bomo s skupnimi močmi rešili letošnjo sezono slovenskega zelenega zlata, da bo ta še naprej razvajal pivce po vsem svetu.”

Hmeljarstvo je za Slovenijo pomembna gospodarska dejavnost. Čeprav s 1.500 hektari predstavlja zgolj blizu en odstotek svetovnih hmeljarskih površin (170.000 ha), je Slovenija s 121 velikimi hmeljarskimi družinskimi posestvi peta največja pridelovalka hmelja na svetu. Ta dejavnost v slovenskem bruto družbenem proizvodu iz kmetijstva predstavlja kar 17 odstotkov, pri čemer je od 95 do 99 odstotkov pridelanega hmelja vsako leto namenjeno izvozu. V 2018 so hmeljarji pridelali rekordnih 3078 ton hmelja; največ se ga izvozi v Nemčijo, Združeno kraljestvo, ZDA in Vietnam.

Aktualne razmere so dodatno izpostavile pomen samooskrbe, tudi na področju domače pridelave. Lokalna oskrba kot del trajnostne oskrbe predstavlja enega od šestih fokusnih področij trajnostne strategije Pivovarne Laško Union. Trajnostna dobavna veriga je ključna za trajnostno rast poslovanja in upravljanje tveganj. Pivovarna Laško Union letno odkupuje dva tipa slovenskega hmelja, aurora in celeia, v količini 14,5 t (podatek velja za leto 2019). Za proizvodnjo piva Laško Zlatorog uporabljajo izključno slovenski hmelj.

“Hmeljarji in pivovarji v Sloveniji delimo skupno zgodbo tradicije in razvoja. Zato je pomembno, da stopimo skupaj tudi ob izzivih. S prostovoljnim delom na hmeljiščih smo sodelavci pivovarne izkazali svojo solidarnost in podporo pridelovalcem hmelja. Ker pravi prijatelj in partner se izkaže v težkih trenutkih. V PLU tudi sicer zasledujemo usmeritev trajnostne oskrbe, zato pri svojih izdelkih uporabljamo tudi domače surovine, vključno s hmeljem. S prostovoljno akcijo smo pokazali, da aktivno skrbimo za trajnostno oskrbo s slovenskim hmeljem. Tako ohranjamo edinstven karakter našega piva in sledimo naši zavezi Varimo boljši svet”, je na hmeljišču izpostavil Zooullis Mina, glavni direktor Pivovarne Laško Union.

Primož Žagar, eden od treh upravljalcev hmeljarskega polja, kjer je potekala prostovoljska akcija, pa se je udeležencem akcije zahvalil z besedami: “Na naših hmeljarskih posestvih Žagar, Zupanc, Pintar upravljamo trenutno skupno površino 31 hektarov, na katerih letno pridelamo povprečno 50 ton suhega hmelja. Ponosni smo na dolgoletno tradicijo skozi več rodov naših kmetij, ki se vsako jesen izkaže s kvalitetnim aromatskim hmeljem. Iskrena hvala vsem, ki ste prepoznali našo stisko in priskočili na pomoč.”

Med udeleženci dvodnevne delovne akcije je bilo tudi več kot 40 športnikov, predstavnikov iz Rokometnega kluba Celje Pivovarna Laško, Nogometnega kluba Maribor, Košarkarskega kluba Zlatorog, Smučarske zveze Slovenije – biatlon in smučarski skakalci, Rokometne zveze Slovenije, Košarkarske zveze Slovenije in Olimpijskega komiteja Slovenije.

Med njimi je bil tudi Blaž Perko iz Olimpijskega komiteja Slovenije, ki je povedal: “Solidarnost in prostovoljstvo sta dve izmed temeljnih vrednot, ki jih gojimo v športu. Klicu za pomoč pri prostovoljni delovni akciji smo se zato z veseljem odzvali in razumljivo je, da si v težavah pomagamo. Upam, da smo bili pri tem uspešni in da bomo kmalu lahko zopet nazdravili s kakim vrčkom piva ob uspehih slovenskih športnikov.”

Slovenski hmelj lahko najdemo v vsakem dvanajstem vrčku piva na svetu, kar je rezultat izjemne tradicije in kakovosti hmeljarstva pri nas. Hmeljarske kmetije v povprečju obsegajo 13,7 hektara in so primerljive z evropskimi. Začetki sodobnega hmeljarstva v Savinjski dolini segajo v drugo polovico 19. stoletja. Leta 1971 je bila vzgojena prva domača sorta hmelja, do danes so jih vzgojili že 18. Slovenski hmelj ima od 2017 tudi zaščiteno geografsko oznako. Skoraj tri četrtine hmeljskih nasadov je v Savinjski dolini. Najbolj razširjene sorte so savinjski golding, aurora in bobek. Tako kot hmeljarstvo ima tudi pivovarstvo dolgoletno tradicijo v Sloveniji, saj prvi ohranjeni dokumenti o varjenju piva pri nas segajo v 13. stoletje.